NP DURMITOR- ČRNA GORA

Tokrat smo se odpravili v Črno Goro. Nacionalni park Durmitor je zagotovo kraj v katerem te hribi tako prevzamejo, da si želiš še večkrat priti. In mi smo prišli 26.6.2026 za 5 dni. V teh dneh, smo osvojili Savin kuk ( 2313m),  Čurevac ( 1626m),  Planinico ( 2330 m) in seveda Bobotov kuk, ki je s svojimi 2523 mnv najvišji. Nismo pa le pridobivali višinskih metrov, temveč smo se tudi spustili skoraj 1000m globoko v kanjon reke Tare. V Radovan luki smo si privoščili dobro kosilo in se namočili v hladni reki.  Vreme nam je bilo ves čas zelo naklonjeno, tako da so razgledi bili nepozabni. Na nekaterih delih je bilo prisotnega še nekaj snega, drugje pa so travniki bili polni gorskega cvetja, ki nas ni pustilo ravnodušne. Fotoaparati so delali na polno vse dni in ustvarili smo zares nepozabne spomine.

Durmitor je tudi kraj 18 ledeniških jezer. Mi smo obiskali divje Zmijsko jezero, ki ima ime v pravem pomenu besede, saj smo ob obisku, v njem lahko opazovali kače - belouške, ki so lovile svoj plen. Seveda nas je pot zanesla tudi na veliko Črno jezero, mimo katerega ne more noben popotnik, ki obišče Žabljak.

Ker pa nismo le planinarili, smo se podali tudi do znamenitega mostu Đurđevića, ki s svojimi 365 m dolžine in 172 m višine predstavlja pravo gradbeno čudo časa v katerem je bil zgrajen. Danes most temeljito obnavljajo, kljub temu pa smo se lahko sprehodili čezenj in se zazrli v globino na reko Taro.

Domačini so nas zelo lepo sprejeli. Prijazno, gostoljubno in jasno pokažejo da imajo Slovence še posebej radi. Čas je kar prehitro minil, saj Durmitor ponuja toliko, da bi ostali vsaj še kakšen dan,  vendar nas je služba poklicala nazaj, tako da smo se šesti dan vrnili na Koroško.

Hvala mojim sopotnikom za prijetno družbo in dobro voljo, saj smo se skupaj imeli zares čudovito.

Dravograd; 1.7.2026                                                                                Jana potočnik