POHODIŠKO POTEPANJE PO CORNWALLU- potopis
Štiri članice PD Dravograd smo se odločile, da se podamo na daljšo pohodno pot in da raziščemo naravo in kulturo ljudi tudi na drugem koncu Evrope, ne le v Sloveniji. In napočil je dan, ko smo se po nekajdnevnih pripravah, v petek 24.4.2026 zjutraj, na Brniku vkrcale v velikega ptiča in z njim poletele v Združeno kraljestvo. Čakala nas je pot po jugozahodni obali, originalno South West Coast Path, ki je v celoti dolga čez 1000km, mi pa smo izbrale enega lepših odsekov v Cornwallu. Naši nahrbtniki so bili veliki, tudi precej polni in težki, pa vendar ne pretežki za naša ramena, saj so bila pričakovanja tako velika, da smo ob tem pozabile na vse tegobe. Prvi dan smo porabile za potep po Londonu in si ogledale najpomembnejše znamenitosti mesta. Privoščile smo si obvezno večerjo Fish&Chips, prespale v hotelu v Sussex Gardensu in se navsezgodaj zjutraj naslednjega dne, s postaje Paddington, z vlakom odpeljale v Padstow, ki je predstavljal začetek naše poti. Ribiško mestece ob severni obali Cornwalla, ki leži ob izlivu reke Camel nas je očaralo. Stare prikupne hiške, lokali in zelo gostoljubni in prijazni domačini. Tako je bilo tudi v vseh krajih dalje po celotni poti. Imele smo srečo, da smo doživele tudi njihov festival, ko smo ponoči, skozi okno krčme, v kateri smo spale, lahko poslušale petje in opazovale ples domačinov.
Naslednje jutro, pa se je za nas pričela pot zaradi katere smo pripotovale tako daleč. Peš smo se podale po čudoviti obalni poti proti 180 km oddaljenim Penzancam, na jugu dežele.
Etape: Padstow- Treyarnon- Newquay- Perranporth- Portreath- Hayle- St.Ives- Zennor- St.Just- Sennen- Lamorna- Penzance…. hoje 11 dni, povprečno 16 km dnevno.
Pot po jugozahodni obali Cornwalla je ena najlepših obalnih poti v Evropi. Med Padstowom in Penzanceom se pokrajina nenehno spreminja- od peščenih zalivov in visokih klifov do divjih resav in majhnih ribiških vasi. Morje je skoraj ves čas ob tebi: enkrat mirno turkizno, drugič sivo in razburkano pod atlantskim vetrom. Pot se začne v slikovitem pristanišču Padstow in že kmalu za mestom se odprejo razgledi na široke peščene plaže in valove Atlantika. Med najlepšimi odseki severne obale je območje okoli Bedruthan Steps, kjer ogromni skalni stolpi štrlijo iz morja pod visokimi klifi. Ob sončnem zahodu je pokrajina skoraj filmska. V Newquayu se vzdušje spremeni — mesto je središče surfanja v Angliji. Dolge plaže, močan veter in številni surferji dajejo poti bolj živahen utrip. Ob obali pogosto krožijo galebi, včasih pa je mogoče opaziti tudi delfine. Eden vrhuncev poti je prihod v St Ives. Belo peščene plaže, umetniške galerije in ozke kamnite ulice ustvarijo skoraj sredozemski občutek. Svetloba nad morjem je tukaj posebna, zato je kraj že dolgo priljubljen med slikarji. Na poti proti zahodu pokrajina postane bolj divja in samotna. Klifi okoli Zennorja in proti rtu Land's End veljajo za ene najbolj dramatičnih delov celotnega SWCP-ja. Valovi butajo ob temne granitne stene, veter pa pogosto nosi vonj po soli in resju. Poseben pečat pokrajini dajejo stari rudniki kositra. Najbolj znamenit je Botallack Mine, kjer ruševine rudniških stavb stojijo tik nad prepadnimi klifi. Ta del poti lepo pokaže povezavo med človekom in surovo atlantsko naravo. Občudovanja vredno na poti je tudi znamenito gledališče Minack Theatre pri kraju Porthcurno blizu Land’s Enda. Gledališče je vklesano neposredno v strme klife nad oceanom in velja za eno najbolj spektakularnih gledaliških prizorišč na svetu. Ustanovila ga je Rowena Cade v 30. letih 20. stoletja, ko je z domačini ročno izklesala kamnite terase v pobočje nad morjem. Danes se predstave odvijajo pod odprtim nebom, medtem ko se spodaj razbijajo atlantski valovi. Tudi če ni predstave, je obisk Minacka eden vrhuncev poti med St Ivesom in Penzanceom. Pogledi na turkizni zaliv Porthcurno in divjo obalo Cornwalla ostanejo med najlepšimi spomini celotnega South West Coast Patha.
Pot smo zaključile v Penzancu, živahnem obmorskem mestu z blagim podnebjem in palmami ob promenadi. Po dolgih dneh hoje nam je pogled na mirnejši zaliv Mount’s Bay dal občutek pravega prihoda na konec Cornwalla. Ta del South West Coast Patha združuje skoraj vse, po čemer je Cornwall znan: dramatične klife, surferske plaže, ribiške vasice, zgodovino rudnikov in neprestano prisotnost Atlantika.
Je pa tudi kulinarika ob poti od Padstowa do Penzanc pomemben del doživetja Cornwalla. Skoraj vsaka ribiška vasica diši po sveže pečenih pitah, ribah in morskem zraku. Najbolj značilna jed je gotovo cornish pasty — zlato zapečena pita, polnjena z govedino, krompirjem, repo in čebulo. Nekdaj je bila to hrana rudarjev, danes pa jo najdeš v skoraj vsaki pekarni ob poti. Ob atlantski obali so zelo priljubljene tudi sveže ribe in morski sadeži: sardele, rakovice, školjke in fish & chips. V Padstowu, ki velja za eno kulinaričnih središč Cornwalla, imajo morski sadeži posebno mesto, številne restavracije pa vsak dan pripravljajo ulov neposredno iz pristanišča. Sladkosnedi skoraj ne moremo mimo znamenitega cream tea — sveže pečenih kolačkov s smetano in jagodno marmelado. V Cornwallu najprej namažejo marmelado in šele nato smetano, kar domačini jemljejo zelo resno. Poleti je ob poti skoraj obvezen še cornwallski sladoled, pogosto narejen iz lokalnega mleka. Po napornem vzponu nad klifi je postanek v majhni obmorski kavarni z razgledom na Atlantik eden najlepših trenutkov poti. Kulinarika South West Coast Patha tako ni le hrana, ampak del pokrajine in zgodovine — preprosta, morska, domača in tesno povezana z življenjem ob oceanu.
Štiri punce, smo s ponosom premagale vso to pot in se naužile čudovitih trenutkov. Vreme nam je bilo več kot naklonjeno. V vseh dneh, ki smo jih prebile v tej muhasti pokrajini, smo le enkrat oblekle pelerino, pa še to za kratek čas. Tudi veter z Atlantika nas je bičal le dan ali dva, sonca pa je bilo precej, da so tudi fotografije lahko uspele. Ker je te poti še veliko, se bomo na jugozahodno obalo Združenega Kraljestva zagotovo še vrnile.
Po dveh tednih, smo se z vlakom vrnile v London, porabile dan še za ogled mesta, se z ladjico popeljale po Temzi, nakupile darilca in si še enkrat privoščile Fish&Chips. Nato smo po prebiti noči na letališču, zgodaj zjutraj, poletele nazaj domov.
Dravograd, 15.5.2026 Jana Potočnik