Med prvomajskimi prazniki smo planinci iz Dravograda planinarili po otoku Visu. Vremenske in druge razmere so na otokih v tem letnem času ravno pravšnje za pohajkovanje po planinskih poteh. V naravi vse brsti, cveti in diši in tudi sončne pripeke še ni.
Planinske poti po otoku Visu so zelo dobro označene in vzdrževane in prepredene po otoku po dolgem in počez. V štirih dneh našega planinskega dopusta smo dvakrat prehodili otok od Komiže do Visa, enkrat po južni, drugič pa po severni strani Bilo je čudovito.
Otok Vis je najbolj oddaljen naseljen otok na hrvaški obali, zato smo za pot od doma do destinacije porabili cel prvi dan, zadnji dan pa za povratek. Nastanjeni smo bili v hotelu Biševo, edinem v mestecu Komiža na zahodni obali otoka.
Za uvodno turo smo izbrali lahek pohod proti Rtu Barjak, ki je prepreden z bunkerji, podzemnimi tuneli in drugimi opuščenimi vojaškimi objekti, nastalih v času bivanja Jugoslovanske ljudske armade na otoku Vis, ki je takrat predstavljal za JLA pomembno vojaško bazo. Za aklimatizacijo smo se povzpeli še na Dragodid (290 m), najvišjo koto tega dela otoka in se potem mimo cerkvice Sv. Blaža spustili nazaj v Komižo.
Pri prečenju otoka po južni strani smo se najprej povzpeli do Sv. Duha na Humu (563 m), ki stoji pod najvišjim vrhom Hum (587 m) in od koder je enkraten razgled po celem otoku, najlepši pa seveda na Komižo, naše izhodišče. Mimo Titove špilje smo se potem spustili do vasice Žena glava in se preko kraških polj z vinogradi in oljčnimi nasadi (Cojno polje) spet dvignili do planinskega doma Sveti Andrija (270 m) nad mestom Visom in se v popoldanskih urah prijetno utrujeni spustili do mesta, upravnega središča otoka s pristaniščem. Vračali smo se z avtobusom preko Pliskega polja.
Prečenje otoka po severni strani mimo vasice Oključna je časovno nekoliko krajše, vendar smo ga mi podaljšali zaradi ogleda Kraljičine špilje, ki se nahaja uro hoda od Oključne. Jama je sicer nekoliko poškodovana, a vredna ogleda. Blizu mesta Visa smo si ogledali še trdnjavo Sveti Juraj in na Rtu Rogačič skrivališče vojaških ladij.
En dan pa smo namenili obisku otoka Biševo, znanem po Modri špilji. Seveda smo si jo ogledali, nato pa se podali na prečenje otoka in se na drugi strani v zalivu Porat vkrcali na ladjico.
Neverjetno hitro je minilo teh par dni na Visu. Polni lepih doživetij smo se vrnili domov z željo, da prijetne avanture po planinskih poteh še kdaj ponovimo.
Zapisala: Ivanka Kotnik