Korčula 26-31.10.2024

PD Dravograd je za rekreacijsko pohodniško destinacijo za leto 2024 izbralo otok Korčula. Za izlet na Korčulo se je prijavilo 30 članov PD Dravograd. Odgovorni za organizacijo Jože Hartman je izdelal program pohodniške destinacije in vodil izlet.

26. 10. v soboto smo se zjutraj ob 3. uri vkrcali na avtobus, ki nas je popeljal po Dravski dolini skozi Maribor do hrvaške meje in naprej v Dalmacijo. Ustavili smo se pred Pelješkim mostom, ki so ga dogradili in odprli za prevoz  26. julija 2022 v dolžini 2404m. Pot nas je vodila do mesta Orebič na Pelješacu, tu smo se vkrcali na trajekt, ki nas je popeljal na otok Korčulo. V hotel Lombarda smo prispeli ob 14 uri. Vreme je bilo sončno toplo 22-25 °C, ugodno za kopanje, skočili smo v morje zaplavali v morji, temperatura vode 22 °C.

27.10. nedelja je bila rezervirana za ogled mesta Korčula. Avtobus je nas iz naselja Lombarda popeljal do mesta Korčula tu nas je sprejela vodička in nam razkazala zanimivosti Korčule.  Z ladjico smo se popeljali do otoka kjer je Frančiškanski samostan, plaže za sončenje in kopanje. Na otoku so naseljeni jeleni. Popoldne smo se vrnili v hotel, prosti čas izkoristili za kopanje in opravili sprehod po obali.

Opis otoka Korčula

Korčula je južno dalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži južno od Hvara, severno od Lastova in zahodno od Pelješaca. S površino 271,47 km² je po velikosti šesti največji hrvaški otok in tretji med otoki Dalmacije, po dolžini obale (181,7 oz. 190,3 km) pa je uvrščena na peto ali šesto mesto med jadranskimi in na drugo mesto (za Hvarom) med dalmatinskimi otoki. S celino jo povezujeta dva trajekta na linijah Split-Vela Luka in Orebić-Dominče.

Upravno je razdeljena na mesto Korčula in na občine, Vele Luka, Blato, Smokvice in Lumbarda, ki vse spadajo v Dubrovniško-neretvansko županijo in štejejo skupaj okoli 14.000 prebivalcev (2021). Korčula je drug najbolje poseljen otok na Jadranu za Krkom.

Geografija

Tako kot vsi dalmatinski otoki se tudi Korčula razteza v približni smeri vzhod - zahod. Dolžina otoka je 46,8; v širino pa meri od 5,3 do 7,8 km. Vzhodni in zahodni del otoka sta nizka, osrednji del pa visok. Najvišja vrhova sta Klupca (568 mnm) in Kom (510 mnm). Obala je zelo razvejana. Podnebje je blago: srednja januarska temperatura je 9,8 °C, julijska pa 26,8 °C. Letno je na Korčuli okoli 2675 sončnih ur, otok pa je v poletnih mesecih izpostavljen svežemu maestralu. Povprečno letno pade 1100 mm padavin. Otok je bil obilno porasel s sredozemskim rastlinjem, vinogradi in borovimi gozdiči, leta 1998 ga je prizadel strahovit požar v katerem je pogorel ves osrednji del med naseljema Blato in Smokvice.

Svetovni popotnik Marco Polo je imel svoj dom na Korčuli.

28.10. v ponedeljek smo se odpravili na pohod na osrednji del otoka na Kom 510mnm. Pot nas je vodi skozi gozdnato področje, pot je bila lepo urejena in označena po uri in pol smo prispeli na vrh. Z vrha je bil lep razgled na severu proti celini, Neretski delti in otok Hvar, na vzhodu je pogled segel do otoka Lastovo in Mljet. Po sestopu smo se ustavili v gostinskem objektu kjer so nam postregli z degustacijo domačih dobrot, pršut, kruh in vina (Plavac, Rimljan). Popoldne smo prispeli do hotela Lombarda, bil je  čas za spoznavanje okolice in kopanje.

29.10. v torek je bil pred nami zahteven izziv. Vzpon na naj višji vrh Pelješaca Sv. Ilija 961mnm. Zajtrk smo opravili ob 7 uri ob 8 uri smo se s trajektom popeljali preko zaliva do Oribiča. Sprehodili smo se skozi mesto do izhodišča našega vzpona na vrh Sv. Ilija. Pot je speljana po kamnitem in gozdnem področju je lepo urejena in označena. Opozorjeno smo bili da se na skalnatem področju zadržujejo strupene kače uskoki, ki jih nismo srečali ali videli. Za vzpon do vrha smo potrebovali cele štiri ure s postanki. Z vrha je bil lep razgled po južni Dalmaciji  od celine do okoliških otokov. Spust smo opravili po krožni poti, ki nas je pripeljala nad Orebič do samostana, od tu smo po asfaltni cesti prispeli v Orebič, S trajektom ob 18. uri smo se vrnili na Korčulo. Opravili smo zahteven pohod in si zaslužili počitek, da si odpočijemo utrujene ude.

30.10. v sredo smo se z avtobusom popeljali na zahodni del otoka do Vele Luke. Povzpeli smo se do jame Vela Špilja, ki je bogato arheološko najdišče. Jama Vela Špila se nahaja nad mestom Vela Luka na otoku Korčula, na hribu Pinski rat na nadmorski višini približno 130 m. Jama je sestavljena iz eliptično oblikovane kaverne, ki meri 40 m v dolžino, 17 m v višino in je približno 40 m široka. Izkopavanja in arheološke raziskave najdišča vodijo do zaključka, da je bila jama neprekinjeno naseljena od zgodnje kamene dobe (približno 20 000 pr. n. št.), obstajajo pa tudi dokazi o občasni prisotnosti človeka v naslednjih obdobjih – železni in bakreni dobi.  Do danes so ga uporabljali Grki, Rimljani, Bizantinci in mnogi drugi. V Veli Luki smo opravili postanek, okrepčilo, sprehodili smo se po mestu do izhodišča za vzpon na Hum 376mnm. Dobro uro hoda smo potrebovali za vzpon. Na vrhu so razvaline  vojaške utrdbe, ki je bila zgrajena v času Avstro Ogrske. Po krožni poti smo se vrnili v Velo Luko in se z avtobusom popeljali do hotela Lombarda.

31.10. v četrtek je bil dan povratka domov. Pri povratku smo obiskali slapove Kravice v Bosni in Hercegovini. Slap Kravica je velika lehnjakova kaskada na reki Trebižat, v kraškem osrčju Hercegovine v Bosni in Hercegovini. Leži 10 kilometrov južno od Ljubuškega in 40 kilometrov južno od Mostarja. Njegova višina je približno 25 metrov, polmer jezera v dnu slapu pa 120 metrov. Po ogledu smo se zapeljali po Dalmaciji mimo Zagreba, Maribora do Dravograda smo prispeli ob 23 uri.

Udeleženci izleta smo bili zadovoljni, da smo opravili lepe pohode in doživeli krasno poletno sončno vreme v jesenskem terminu.

Zapisal : Jože Kladnik, vodnik PZS

Dravograd, 9.11. 2024